V četrtek zjutraj smo se vsi dijaki SŠGT Radenci z avtobusnih postaj v Murski Soboti in Radenci podali na raziskovanje naše Slovenije. Dijaki zaključnih letnikov (4. TaTb, 4. Pt in 5. Pt) smo se odpeljali na Dolenjsko – Sremič in se prvi dan ustavili v Novem mestu, kjer je bilo zelo zabavno in zanimivo, tako da lahko z veseljem rečem, da je bil to res lep uvod v našo ekskurzijo. V spremstvu gospe. Mesarič, gospe Zlatnik in gospe Matjašič smo zagotovo vsi dijaki zelo uživali in se na poti tudi nasmejali, saj so bile profesorice spremljevalke zelo sproščene in v njihovi družbi je res vladala prijetna, a hkrati strokovna atmosfera. Ko smo prišli v Novo mesto, se nam je predstavila naša prva vodnica in nas popeljala po starih ulicah in kotičkih Novega mesta, vse do cerkve sv. Nikolaja, novomeškega muzeja (Dolenjski muzej Novo mesto) in na Glavni trg, kjer smo si ogledali znamenito mestno hišo in Kettejev vodnjak, tam pa smo imeli tudi kosilo. Po kosilu smo se čez Stari most ( ta povezuje staro mestno jedro Novega mesta s Kandijo) podali do avtobusa in pot nadaljevali do samostana Pleterje, kjer smo si ogledali film, skansen in samostansko trgovinico. Nato smo se podali v prečudovito, v zlate sončne žarke odeto Kostanjevico na Krki in stopili v najstarejšo zgradbo na otoku, cerkev sv. Jakoba. Sprehodili smo se med lesenimi skulpturami na prostem – formo vivo in nato naš dan končali v Brežicah, kjer smo večerjali in prespali.
Naslednji dan smo si najprej ogledali grad v Brežicah in njegovo znamenito, slavno razstavo, imeli pa smo tudi srečo, da nam je kustos pokazal še dodatni dve razstavi, ki sta bili prav takrat na voljo.
Sledil je ogled Term Čatež, do katerih smo se odpeljali z avtobusom in tam so nam predstavili celoten kompleks čateških toplic. Z avtobusom smo se kmalu za tem odpeljali na kosilo v vinsko hišo Istenič, v kateri smo si ogledali celoten postopek pridelave grozdja in vina in odličnih penin, degustirali smo sladoled z balzamičnim kisom *njam* in na koncu smo si lahko kupili tudi kakšno buteljko odličnega vina ali penine za domov.
Pot nas je popeljala še do zadnjega postanka na naši dvodnevni ekskurziji Dolenjska – Sremič, torej do repnic Najgar. Te so res čudo narave, še posebej struktura mivke in zemlje, nismo si mogli zamisliti, da kaj takšnega sploh obstaja. Po končanem ogledu smo pohiteli na avtobus in se varno pripeljali domov v Radence in Mursko Soboto.
Zase naj povem, da sem na ekskurziji in v družbi sošolk, sošolcev in profesoric spremljevalk zelo užival in prav gotovo imamo vsi še dodaten dokaz, koliko zanimivih, skritih kotičkov in turističnih ter hkrati naravnih biserov se nahaja v naši prelepi domovini Sloveniji.
Nik Zgazivoda, 4. Tb
Nedavni komentarji