SKUM

V torek, 9. 4. 2019, je na Srednji šoli za gostinstvo in turizem Radenci potekala literarna delavnica z namenom, da bi se preizkusili v kreativnem pisanju in se bolj približali vsebini knjige Noben glas, avtorice Suzane Tratnik. Delavnico je vodila gospa Alja Adam, katera nam je povedala, da avtorico knjige osebno pozna.

Delavnico smo pričeli s spoznavanjem eden drugega, in sicer – vsak je povedal nekaj o sebi. Pri tem smo spoznali nove stvari o sošolcih in smo se še bolj povezali.

Sledile so različne zabavne vaje, pri katerih smo se tudi zelo zabavali. Razdelili smo se na pare, poiskali zanimive stvari, katere so nas najbolj pritegnile, in jih začeli opisovati.

Pri naslednji vaji smo morali povedati, kaj vidimo, in našteti čim več stvari. Poved pa smo začeli z besedami: ˝Zdaj vidim …˝ in pri tem smo lahko dodali svoje občutke.

Ker smo imeli kar precej časa, smo nadaljevali z igrami. Pri tretji igri smo ustvarjali nesmiselne stavke. Vsak je povedal le po eno besedo. Tako smo na koncu dobili smešne povedi.

Našo delavnico smo zaključili z zadnjo igro, in sicer z zapisom svoje otroške skrivnosti. Ta zapis smo morali oddati v torbo. Vsak je izžrebal skrivnost od nekoga drugega in napisal doživljajski spis o tem.

5 minut pred zvonjenjem sta se nam pridružili profesorici in tako smo zaključili delavnico. Poslovili smo se od gospe in odšli k pouku.

Delavnica je bila zelo zanimiva, pridobili smo novo znanje, predvsem pa smo se zabavali.

V času, ko so fizični kontakti bili  onemogočeni in smo izvajali  pouk na daljavo, smo v okviru projekta SKUM nadaljevali z aktivnostmi in razmišljali o posledicah korona virusa. Na ta način smo razvijali nove pristope, ki nam bodo koristili tudi v prihodnje. Prispevki.

V četrtek, 12. decembra 2019, smo v okviru projekta SKUM izvedli kulturni dan. Kulturna prireditev pod naslovom Mineralna voda Radenska skozi čas je potekala v dveh delih. Najprej so se nam v kongresni dvorani Hotela Radin predstavili umetniki s svojim delom, in sicer Špela Frlic, pripovedovalka, Ana Duša, pripovedovalka, Tadej Bernik, fotograf, in Izar Lunaček, stripar. Po tem uvodnem delu so omenjeni umetniki v prostorih naše šole izvedli delavnice. Vsak od njih je izvedel delavnico svojega področja. Nekaj delavnic so vodili tudi naši učitelji, in sicer delavnico strežbe, kuharstva, turizma in informatike. V delavnicah so sodelovali vsi dijaki in učitelji.

Pripovedovalka Špele Frlic je dijake seznanila s tem, kako nastajajo zgodbe o krajih in kako jih vsak oplemeniti s svojimi osebnimi izkušnjami. Znanje, ki so ga dijaki pridobili v delavnici, bodo s pridom uporabili pri zapisovanju zgodbe o kraju, katerega proučujejo v okviru projekta.

Delavnico za ustvarjanje stripov je vodil stripar Izar Lunaček.  V začetku je predstavil postopek za izdelovanje stripa, ki temelji  na zgodbi in likovnem ustvarjanju.

Ker  v našem projektu dajemo v ospredje razvoj Radenske skozi čas, so tudi v tej delavnici dijaki ustvarjali strip na to temo. Spomnili so se zgodbe o Karlu Hennu, o bublanju in ljudskem verovanju v čarovnice. Na podlagi tega so nastale sličice, ki so jih dijaki počasi sestavljali v zgodbo. Vsak udeleženec je sprejel izziv in rezultat je bil navdušujoč. Umetnik je dijakom svetoval pri ustvarjanju, jih vodil, predvsem pa pohvalil njihov navdih in domišljijo.

Na delavnici s fotografom Tadejem Bernikom so dijaki izvedli dve nalogi. Pri prvi so si izbrali fotografijo in povedali, s čim jih je pritegnila, kaj poudarja, kaj izraža … Potem so morali posneti fotografijo predmeta ali okolice, ki izraža njih same. Sledila je analiza fotografij, ko so dijaki s strani umetnika dobivali nasvete in spoznavali teorijo fotografiranja.

V delavnici kuharstva sta bili dve skupini, ki sta jih vodila strokovna učitelja kuharstva Zdenka Mesarič in Dušan Zelko. Pripravljali so namaz z ajdovo kašo in ocvrto zelenjavo, praženec z mineralno vodo na jabolčni čežani, Radenske srčke in rezine, palačinke brez laktoze z mineralno vodo in čokolado.  Analizirali so tudi kemijsko sestavo mineralne vode Radenska. Delo, ko so dijaki različnih smeri preskušali svoje kuharske sposobnosti, je potekalo v sproščenem vzdušju, bilo je poučno in hkrati zabavno.

Pod vodstvom strokovne učiteljice turizma Elvire Štumpf je potekala delavnica turizma  z naslovom »S palčki na potep«. Delavnica je vsebovala predstavitev palčkov kot mitoloških bitij; njihov izgled, lastnosti in moč. Spoznali so  izvirske radenske palčke. Maša, dijakinja 4. letnika, je na zelo izviren način pripravila turistični izlet palčkov po Radencih. Pri izvedbi ji je pomagala Eva, prav tako dijakinja 4. letnika. Po pripovedovanju so dijaki narisali ali izdelali vsak svojega palčka. Na izbiro so imeli različne materiale, kot so kamni, lesene palčke, barvice. Napisali so tudi kratke zgodbe in izdelali dva plakata.

Delavnica je bila zasnovana kot nova animacijska ponudba, ki bi lahko razširila ponudbo YH Radenci. Delo je potekalo v prijetnem vzdušju.

Pri  delavnici iz strežbe, ki jo je vodil strokovni učitelje Peter Pertoci je bilo prisotnih 14 dijakov, ki so zelo intenzivno sodelovali  in spremljali potek dogodkov. Razpravljali so o pomenu vode za življenje, sprehodili so se skozi zgodovino Radenske, ki letos obeležuje svojo 150 letnico odkritja.

Pripravili so svečano omizje za 6 oseb, v obliki treh src, z maketo vrelca vode v sredini. Prav tako so pripravili pogrinjke na osnovi menija, ki je poudarjal  vodo in živila iz regionalnega  izvora.

Govorili so o uporabnosti tako pripravljenega omizja  in bontona – vedenja  pri svečanih obrokih.

Ob zaključku delavnice so pripravili še brezalkoholni koktajl na osnovi mineralne vode.

Receptura:

3 cl jabolčne čežane

1 cl sirup grenadine

1 cl sirup bezga

1 cl limonin sok

dolijemo mineralno vodo Radensko

Tudi delavnica informatike, ki jo je vodil računalničar Dejan Petje ni zaostajala po zanimivih idejah, prijemih in brezmejnih tehnologijah.

Zadovoljni z delom so dijaki zapustili delavnice v upanju, da se takšen način dela še kdaj ponovi. Enako željo so izrazili tudi umetniki, učitelji, ki so izvajali delavnice in ostali učitelji šole, ki so se skupaj z dijaki »naučili« marsikaj novega.

V torek, 22. 6. 2021, so dijaki zaključnih letnikov pripravili prireditev ob zaključku  maturitetne raziskovalne naloge z naslovom Tudi moj kraj je del Slovenije, ki je nastajala v okviru projekta SKUM. Dogodek s slavnostnim kosilom so namenili vodilnim partnerjem SKUM, predstavnikom MIZŠ in CPI, sodelujočim umetnikom, predstavnikom zunanjih partnerjev šole ter županom občin, omenjenih v projektu.

Pri raziskovalni nalogi so dijaki sodelovali z umetniki in spoznavali svet skozi oči umetnosti. Izdelali so inovativni turistični produkt,  ki predstavlja kulturno avtentičnost posameznega kraja. Oblikovali so besedila, fotografije, zemljevide, v katerih so izrazili svoja čustva, misli in poznavanje. Ob raziskovanju krajev so sodelovali z umetniki Jano Milovanoić, Špelo Frlic in Tadejem Bernikom, naredili zanimive zapise, fotografije, intervjuje in gradili na določenih področjih, kot so vodenje, promocija, vizualizacija ter lokalno povezovanje.

Tako je nastal  projekt mladih vodičev Pomurja – Idemo, ki nas skozi zgodbe in doživetja popelje po številnih krajih Pomurja. Zgodbe so razvijali tako v pisani besedi kot tudi vizualnem jeziku oz. fotografijah. Posebnosti krajev so tako zaživele v novi podobi. Nastal je spletni zemljevid s predstavitvijo krajev, izdelali pa so tudi brošuro z naslovom Idemo.

V okviru maturitetne naloge pa so se dijaki  na slavnostnem dogodku poleg prej omenjene teme predstavili še z dvema temama, in sicer: dijaki 4.Ta in 4. Tb razreda  so predstavili  Okuse žlahtne slovenske zemlje, skupina dijakov 5. Pt in 4. Tb razreda pa temo Slovenija – Evropska gastronomska regija 2021. Dijaki kuharstva in strežbe so  poskrbeli za pripravo in postrežbo jedi, dijaki turizma pa so poleg razstave fotografij in brošure pripravili še animacijo.

Vsem je odlično uspelo in s ponosom ugotavljamo, da s svojim delom ohranjamo  prepoznavnost v slovenskem svetu gastronomije in turizma.

Z opravljanjem nalog naših dijakov in profesorjev pa so bili zadovoljni tudi predstavniki strokovne podpore v projektu SKUM za VIZ SV regije iz Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Zavoda PETIDA, ki so ob tem dogodku posebej čestitali vsem ustvarjalcem  projekta, dijakinjam in dijakom, profesoricam in profesorjem, umetnicama in umetniku, koordinatorici projekta SKUM na šoli in ravnateljici. Zahvalili so se za zaupanje, angažiranost in vztrajnost.

»Tudi moj kraj je del Slovenije« je projekt, ki nastaja v okviru projekta SKUM. V njem sodelujejo dijaki SŠGT Radenci in njihovi mentorji ter zunanji strokovni delavci (umetniki, etnologi …).

“Tudi moj kraj je del Slovenije«

PRISPEVKI DIJAKOV (Nika, Urške in Ines) in Jane Milovanović, etnologinje in kulturne antropologinje

PRISPEVKA DIJAKOV:

Sem dijak 3. letnika Srednje šole za gostinstvo in turizem  Radenci in letos smo začeli sodelovati v projektu SKUM (sporazumevanje – S, kultura – K, umetnost – UM). Delo poteka pri pouku slovenščine, matematike, zgodovine, angleščine, v delo pa je vključen tudi praktični pouk turizma. Moram priznati, da je delo pri praktičnem modulu turizma vedno zelo zanimivo in zabavno in tudi v projektu SKUM so se naši profesorji z ostalimi člani projekta SKUM odločili za malo drugačen in meni osebno bolj zanimiv način raziskovanja in opravljanja nalog.

V okviru projekta SKUM dijaki izdelujemo inovativni turistični produkt, ki predstavlja kulturno avtentičnost našega domačega kraja. Pri praktičnem pouku turizma smo se z našo mentorico Elviro Štumpf in etnologinjo Jano Milovanović pogovarjali o naših idejah, zamislih in mišljenjih. Obe sta nam posredovali jasna navodila za tekoče naloge. Odločili smo se, v kateri smeri bomo izdelati svoj turistični produkt in na podlagi tega smo se lotili raziskovanja.

Najprej smo raziskali svoj domači kraj (pomembne osebnosti, kulturo, zgodovino in ponudbo). Potem smo začeli postopoma izdelovati turistične produkte. Pri tem je vključeno tudi delo drugih šolskih predmetov. Všeč mi je prosta izbira pridobivanja informacij (intervju, knjižna literatura, splet… ). Z našimi morebitnimi vprašanji se lahko vedno obrnemo na našo mentorico.

Raziskava za delo in pridobitev turističnega materiala in informacij so mi zelo razširile obzorje, bolje sem spoznal domači kraj, saj tu živim zelo kratek čas in ga še ne poznam v celoti. Ta spoznanja mi bodo v pomoč tudi v prihodnje, saj se delavci v turizmu velikokrat znajdejo v situaciji, ko jim gostje in turisti zastavijo kakšno bolj zahtevno vprašanje.

Nik Zgazivoda, 3.Tb

Tudi dijaki 4.Tb sodelujemo v projektu SKUM. Tedensko se v okviru praktičnega pouka –  animacije spletno srečujemo z gospo Jano Milovanović ter občasno z drugimi člani projekta, kjer sproti dobivamo navodila, obenem pa spremljajo naš napredek. Pogovarjamo se o raznih turističnih temah in doživetjih, si ogledamo temam primerne spletne strani in videoposnetke ter gradimo na doživetjih v naših krajih. Proučujemo lokalno turistično ponudbo v Pomurju in ugotavljamo, kako bi jo čim bolje razvijali. Skozi projekt smo podrobneje spoznali naše domače kraje in o tem napisali tudi seminarsko nalogo, povezali pa smo se tudi z znanimi lokalnimi osebami ter z njimi opravili intervjuje. Nadalje bomo gradili na določenih področjih, kot so vodenje, promocija, vizualizacija, lokalno povezovanje.

V okviru projekta je način poučevanja in dela bolj sproščen.  Mentorji nam dajejo možnost prostega in samostojnega odločanja pri delu. Dobili smo smernice za seminarsko nalogo, znotraj teh pa se sami odločamo, kaj in kako bomo delali.

Delo v projektu SKUM nam bo zelo koristilo, tako tistim, ki bodo šli po srednji šoli v službo, kot tudi tistim, ki bodo šli študirat. Nova spoznanja so vedno dobrodošla,  saj nikoli ne veš, kam te ponese življenje.

Urška Jerič in Ines Vogrin, 4. Tb

ZAPIS MENTORICE:

‘Tudi moj kraj je del Slovenije’

Jana Milovanović, etnologinja in kulturna antropologinja

V začetku novembra 2020 smo v okviru projekta SKUM vzpostavili sodelovanje med 3. in 4. letniki Srednje šole za gostinstvo in turizem Radenci in Društvom Terra Vera iz Kostanjevice na Krki, pod mentorstvom prof. Elvire Štumpf in etnologinje Jane Milovanović. Sodelovanje na temo ‘Tudi moj kraj je del Slovenije’ poteka v obliki rednih tedenskih delavnic, ki se zaradi znanih razmer trenutno odvijajo v spletni obliki. Skozi posamezne naloge in izzive, korak za korakom, dijaki nabirajo znanja in kompetence, potrebne za vlogo lokalnega vodnika in oblikovalca lokalnih doživetij. Naša prvotna zamisel je bila razvoj itinerarija, ki bi odkrival skrite kotičke in zgodbe Radencev, a smo se zaradi epidemije, ki dijakom ne dopušča potovanj izven občin bivanja, odločili drugače. Mladi torej raziskujejo lastna lokalna okolja, svet pred svojim pragom, kar pomeni, da z dejavnostmi pokrivamo dobršen del Pomurja – Budince, Kuzmo, Križevce, Turnišče, Gomilico, Žižke, Renkovce, Beltince, Veliko Polano, Dolnjo Bistrico, Dokležovje, Mursko Soboto, Radence, Gornjo Radgono, Očeslavce, Sv. Jurij ob Ščavnici in Sv. Tomaž. V začetku so locirali in sistematizirali že uveljavljene kulturne in naravne znamenitosti, ob teh pa na ‘zemljevid doživetij’ umestili tudi kotičke v svojih lokalnih okoljih, ki jih sami občutijo kot ‘svoje’. Včasih je šlo pri tem za ‘igrišče, na katerem se v ‘normalnejših’ obdobjih dobivajo s prijatelji’, za obalo Mure, ‘kamor greš, ko moraš kaj razmisliti,’ ali za ‘močvirje sredi gozda, ki se zdi kot vhod v fantazijski svet’. V nadaljevanju so se dijaki posvetili izdelavi raziskovalnih nalog na izbrane teme, s čimer so poglobili svoje znanje o domačih okoljih in razkrili množico zgodb, ki imajo ogromen potencial na področju varne in trajnostne oblike turizma, kakršna bo aktualna v obdobju med epidemijo in po njej. Svojih krajev niso raziskovali zgolj s pomočjo virov in literature, pač pa so skozi intervjuje z domačini odkrivali tudi pozabljene oz. manj znane dimenzije prostora. V bogatem naboru so se znašle zgodbe o prečkanju meja skozi čas in migracijah nasploh, o medsebojni solidarnosti, o kupinarjih in njihovih poteh, o kulinariki, o tradicionalnem liku pozvačina, o manjšinah v Prekmurju, o znova aktualnih slamnatih strehah in še o mnogočem. Pri tem so bili mladi zelo iznajdljivi in se poslužili mnogih sredstev komunikacije, saj so se raziskave odvijale v času, v katerem medsebojni stiki niso bili zaželjeni. V nadaljevanju bomo zgodbe in izkušnje prostora sistematizirali in z njimi oblikovali Itinerarij mladih pomurskih vodnikov, za katerega upamo, da bo zaživel že v letu 2021. Razvili bomo tudi logotip, vizualno celostno podobo, spletno stran in prisotnost na spletnih družbenih omrežjih. Osvajali bomo znanja iz področij vsebinskega in vizualnega oblikovanja ponudbe doživetij, trženja in povezovanja v lokalnih okoljih, tako s ponudniki kot tudi z agencijami in odločevalci.

Skozi aktivnosti projekta želimo skupaj z mladimi ustvariti priložnosti, da ozavestijo vrednote lastnih lokalnih okolij in hkrati razvijejo lastne potenciale znotraj panoge turizma. Nova realnost’ se namreč zdi primerna za aktivacijo potencialov obrobnih podeželskih regij v smeri ‘zelene prihodnosti turizma’. Zaradi razpršenosti in obrobnosti imajo regije, ki so bile doslej turistično zapostavljene, nedvomno prednost pred destinacijami množičnega turizma. Skozi delavnice tako raziskujemo, kako predstavljati Pomurje na kreativen način, ki bo za obiskovalce privlačen in poučen, hkrati pa mlade spodbuditi, da skozi projekt postanejo lokalni vodniki in s tem aktivirajo lokalni potencial na področju odgovornega turizma.

Če se boste naslednje poletje torej mudili na zgoraj omenjenih krajih, ne pozabite povprašati po ponudbi mladih lokalnih vodnikov. Presenečeni boste, koliko zanimivih zgodb, kotičkov, izdelkov in dogodivščin se skriva v Pomurju, ko ga doživljate skozi oči mladih.

Film prikazuje izvedbo doživljajske poti z zgodbicami in nalogami za otroke, ki je nastala v okviru projektne naloge Idemo v park. Z dijaki so sodelovali učenci 4. razreda OŠ Radenci.

V četrtek, 2. 6. 2022, je na Srednji šoli za gostinstvo in turizem Radenci potekala zaključna prireditev projekta SKUM. V projektu gre za  razvijanje sporazumevalnih zmožnosti s kulturno-umetnostno vzgojo. Projekt podpira sodelovanje s kulturnimi institucijami in umetniki in vključuje angažiranost tako dijakov kot profesorjev. Dijaki SŠGT Radenci so tako sodelovali z umetniki in izdelali inovativni turistični produkt, ki so ga naslovili Idemo v park.

Že v preteklem šolskem letu so v okviru projekta SKUM zasnovali projektno nalogo z naslovom Tudi moj kraj je del Slovenije, pri čemer je nastal  projekt mladih vodičev Pomurja – Idemo. Predstavljene so na novo odkrite zanimive točke pomurskih krajev. Kraje lahko doživljate skozi brošuro Idemo in spletni zemljevid Idemo.si.

V šolskem letu 2021/22 so nadaljevali s projektom, ga nadgradili in poimenovali Idemo v park. Pri tem so raziskovali Zdraviliški park Radenci, v njem poiskali nekaj najbolj atraktivnih točk, ki so postale doživljajske točke z zgodbicami. Ustvarili so doživljajsko pot, namenjeno otrokom.

V projektno nalogo so bili vključeni dijaki 3. in 4. letnika srednjega strokovnega izobraževanja. Sodelovali so z umetniki: Nino Peče Grilc (kreativni turizem), Grego Močivnikom (gledališče), Luko Dakskoblerjem (fotografija), Ano Dušo (pripovedovanje).

Nastala je tudi knjižica s predstavitvijo parka, fotografijami, ki predstavljajo park, in

zemljevidom parka z označenimi doživljajskimi točkami. Vsaka doživljajska točka vsebuje zgodbico z dodanimi kreativnimi nalogami ter zanimivostmi. V zgodbah otroci spoznajo resnične in pravljične junake parka: Karla Henna, dva srčka – Karlo in Rudija, ptičko siničko, veveričko Muki in tri vile: Floro, Favno in Marino.  Ob zgodbah in nalogah se otroci lahko prijetno zabavajo, kar se je izkazalo na otvoritvi doživljajske poti, ki so jo dijaki SŠGT Radenci izvedli v okviru zaključne prireditve. Na pot so povabili učence 4. razreda  OŠ Radenci, ki so bili odlični partnerji, saj so zelo zavzeto sodelovali. To pa je bil tudi namen in cilj projektne naloge.  Verjamemo, da bo doživljajska pot zanimiva tudi za odrasle.

Z opravljanjem nalog dijakov in profesorjev SŠGT Radenci so bili zadovoljni tudi predstavniki strokovne podpore v projektu SKUM za VIZ SV regije iz Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Zavoda PETIDA. Vsem, vključenim v projekt, je čestital prof. dr. Robi Kroflič.  Grega Močivnik je pohvalil dijake in njihovo delo s strani umetnikov, koordinatorica projekta SKUM na SŠGT Radenci Tanja Škrilec Švegl pa je izrazila zadovoljstvo nad načinom dela in doseženimi cilji v okviru projekta SKUM.

Na slavnostnem dogodku so se predstavili tudi dijaki 3. letnika SPI-programa, in sicer z izvrstnimi kulinaričnimi mojstrovinami, ki so jih pripravili v okviru opravljanja zaključnega izpita.

Celotna prireditev je bila namenjena vodilnim partnerjem SKUM, predstavnikom MIZŠ in CPI, sodelujočim umetnikom, predstavnikom zunanjih partnerjev šole ter ravnateljem bližnjih šol in vrtcev.  Le-ti so poleg doživljajske poti in druženja ob hrani lahko uživali še v razstavi fotografij, ogledu stojnice in ob živi knjigi.

V petek, 20. 5. 2022, je v Kopru potekala  Zaključna konferenca projekta SKUM. Udeležili smo se je člani šolskega tima omenjenega projekta.

Na konferenci so sodelujoči v projektu Razvijanje sporazumevalnih zmožnosti s kulturno-umetnostno vzgojo – SKUM predstavili spoznanja in izkušnje pri razvijanju sporazumevalne zmožnosti otrok in mladostnikov s kulturno-umetnostno vzgojo.  

Namen projekta SKUM, ki poteka od 18. avgusta 2017 do 30. junija 2022, je razvijati povezave med vzgojno-izobraževalnimi zavodi ter umetniki in kulturnimi ustanovami v smeri širitve inovativnih in odprtih učnih okolij, podprtih z novimi didaktičnimi pristopi, ki bodo krepili sporazumevalno zmožnost mladostnika.  

Na konferenci so bili predstavljeni rezultati projekta. Tudi mi smo predstavili naš projekt z naslovom Tudi moj kraj je del Slovenije – Idemo.

V sredo, 20. aprila 2022, smo v okviru projekta SKUM skupaj z umetniki izvedli delavnice za naše dijake, ki razvijajo doživljajski sprehod »Idemo v park«. Učitelji in umetniki s področja kreativnega turizma, pripovedništva, gledališča in fotografije so z dijaki  izbrali v radenskem parku pet točk in jih obogatili z zgodbicami, ugankami in nalogami,  ki bodo otrokom in staršem razkrile marsikatero zanimivost o parku in kraju Radenci.

Delavnice z Nino Peče Grilc, Ano Dušo, Lukom Dakskoblerjem in Gregom Močivnikom so potekale v sproščenem in aktivnem duhu in nas vse udeležence obogatile z marsikatero novo izkušnjo.

Delavnica je bila izvedena v ponedeljek, 21. 3. 2022, za dijake 3. in 4. letnika, in sicer v okviru projekta Idemo v park, katerega namen je vzpostaviti program vodenja skozi osrednji krajevni park za otroško publiko.

V 1. delavnici so se dijaki soočili z  enim izmed bistvenih elementov  vodenja – pripovedovanjem, ki je nujna veščina vsakega animatorja in vodiča. V delavnici so se na primeru središčne zgodbe o zgodovini kraja lotili osnovnih elementov pripovedovanja in priprave zgodbe za živo pripoved (v nasprotju z branjem).

Namen delavnic je bil ozavestiti strukturo zgodbe in samoumevnost pripovedovanja pri dijakih, hkrati pa  jim dati orodja, kako katerokoli zgodbo oblikovati za pripoved.

Dijaki so v parih izdelali in poskusno izvedli pripoved o Karlu Hennu, ki je lahko eden izmed elementov načrtovanega programa za otroke.

Ob tem so izvedli tudi vodene vaje za ozaveščanje glasu.

Mentorica Ana Duša je sproti ozaveščala elemente priprave zgodbe, z namenom, da bodo lahko dijaki postopek samostojno izvajali tudi na drugih zgodbah.

Del delavnice je bil izveden v prostorih dijaškega doma, del pa v parku, ob vrelcu, o katerem pripoveduje obravnavana zgodba.

Mentor 2. delavnice je bil Grega Močivnik. Šlo je za delavnico fizičnega, improviziranega in interaktivnega gledališča.

Namen srečanja v živo je bil pri dijakih krepiti občutek za skupinsko povezanost, dajanje spodbud v skupini, sprejemanje odgovornosti, spodbujanje zdravega odnosa do lastnega telesa, spodbujanje solidarnosti, predstavitev različnih možnosti kreativnega izraza v javnem prostoru (parku), urjenje pripovedovanja preko iger za javno nastopanje in ustvarjanje asociacij na temo lastnega doživljanja parka. 

Tako so se dijaki soočili z branjem lastnih doživetij v parku, ustvarjanjem fizičnih kompozicij in iskanjem možnosti neverbalnih načinov izraza v javnem prostoru, vajami za javno nastopanje in skupinsko pozornost v parku.

Na koncu so ustvarili prostor za krajšo skupinsko neformalno evalvacijo med mentorjem in udeleženci skupine.

Dijaki so bili navdušeni nad delom z umetnikoma, posebej so jih pritegnile igre, kot so  »Ondo Ruj« (igra v krogu, kjer vsakdo od udeležencev skrbi, da zvok in gib potujeta v krogu), igra »Samuraj« (vaja za urjenje skupinske pozornosti in odzivnost), masiranje obraza in »boksanje« telesa ter podobno.

Po končanem delu so dijaki prejeli nove naloge kot nove izzive v snovanju projekta in si zaželeli, da bi se z obema umetnikoma še kdaj srečali.