PROJEKT SKUM – tudi na daljavo

»Tudi moj kraj je del Slovenije« je projekt, ki nastaja v okviru projekta SKUM. V njem sodelujejo dijaki SŠGT Radenci in njihovi mentorji ter zunanji strokovni delavci (umetniki, etnologi …).

PRISPEVKI DIJAKOV (Nika, Urške in Ines) in Jane Milovanović, etnologinje in kulturne antropologinje

PRISPEVKA DIJAKOV:

Sem dijak 3. letnika Srednje šole za gostinstvo in turizem  Radenci in letos smo začeli sodelovati v projektu SKUM (sporazumevanje – S, kultura – K, umetnost – UM). Delo poteka pri pouku slovenščine, matematike, zgodovine, angleščine, v delo pa je vključen tudi praktični pouk turizma. Moram priznati, da je delo pri praktičnem modulu turizma vedno zelo zanimivo in zabavno in tudi v projektu SKUM so se naši profesorji z ostalimi člani projekta SKUM odločili za malo drugačen in meni osebno bolj zanimiv način raziskovanja in opravljanja nalog.

V okviru projekta SKUM dijaki izdelujemo inovativni turistični produkt, ki predstavlja kulturno avtentičnost našega domačega kraja. Pri praktičnem pouku turizma smo se z našo mentorico Elviro Štumpf in etnologinjo Jano Milovanović pogovarjali o naših idejah, zamislih in mišljenjih. Obe sta nam posredovali jasna navodila za tekoče naloge. Odločili smo se, v kateri smeri bomo izdelati svoj turistični produkt in na podlagi tega smo se lotili raziskovanja.

Najprej smo raziskali svoj domači kraj (pomembne osebnosti, kulturo, zgodovino in ponudbo). Potem smo začeli postopoma izdelovati turistične produkte. Pri tem je vključeno tudi delo drugih šolskih predmetov. Všeč mi je prosta izbira pridobivanja informacij (intervju, knjižna literatura, splet… ). Z našimi morebitnimi vprašanji se lahko vedno obrnemo na našo mentorico.

Raziskava za delo in pridobitev turističnega materiala in informacij so mi zelo razširile obzorje, bolje sem spoznal domači kraj, saj tu živim zelo kratek čas in ga še ne poznam v celoti. Ta spoznanja mi bodo v pomoč tudi v prihodnje, saj se delavci v turizmu velikokrat znajdejo v situaciji, ko jim gostje in turisti zastavijo kakšno bolj zahtevno vprašanje.

Nik Zgazivoda, 3.Tb

Tudi dijaki 4.Tb sodelujemo v projektu SKUM. Tedensko se v okviru praktičnega pouka –  animacije spletno srečujemo z gospo Jano Milovanović ter občasno z drugimi člani projekta, kjer sproti dobivamo navodila, obenem pa spremljajo naš napredek. Pogovarjamo se o raznih turističnih temah in doživetjih, si ogledamo temam primerne spletne strani in videoposnetke ter gradimo na doživetjih v naših krajih. Proučujemo lokalno turistično ponudbo v Pomurju in ugotavljamo, kako bi jo čim bolje razvijali. Skozi projekt smo podrobneje spoznali naše domače kraje in o tem napisali tudi seminarsko nalogo, povezali pa smo se tudi z znanimi lokalnimi osebami ter z njimi opravili intervjuje. Nadalje bomo gradili na določenih področjih, kot so vodenje, promocija, vizualizacija, lokalno povezovanje.

V okviru projekta je način poučevanja in dela bolj sproščen.  Mentorji nam dajejo možnost prostega in samostojnega odločanja pri delu. Dobili smo smernice za seminarsko nalogo, znotraj teh pa se sami odločamo, kaj in kako bomo delali.

Delo v projektu SKUM nam bo zelo koristilo, tako tistim, ki bodo šli po srednji šoli v službo, kot tudi tistim, ki bodo šli študirat. Nova spoznanja so vedno dobrodošla,  saj nikoli ne veš, kam te ponese življenje.

Urška Jerič in Ines Vogrin, 4. Tb

ZAPIS MENTORICE:

‘Tudi moj kraj je del Slovenije’

Jana Milovanović, etnologinja in kulturna antropologinja

V začetku novembra 2020 smo v okviru projekta SKUM vzpostavili sodelovanje med 3. in 4. letniki Srednje šole za gostinstvo in turizem Radenci in Društvom Terra Vera iz Kostanjevice na Krki, pod mentorstvom prof. Elvire Štumpf in etnologinje Jane Milovanović. Sodelovanje na temo ‘Tudi moj kraj je del Slovenije’ poteka v obliki rednih tedenskih delavnic, ki se zaradi znanih razmer trenutno odvijajo v spletni obliki. Skozi posamezne naloge in izzive, korak za korakom, dijaki nabirajo znanja in kompetence, potrebne za vlogo lokalnega vodnika in oblikovalca lokalnih doživetij. Naša prvotna zamisel je bila razvoj itinerarija, ki bi odkrival skrite kotičke in zgodbe Radencev, a smo se zaradi epidemije, ki dijakom ne dopušča potovanj izven občin bivanja, odločili drugače. Mladi torej raziskujejo lastna lokalna okolja, svet pred svojim pragom, kar pomeni, da z dejavnostmi pokrivamo dobršen del Pomurja – Budince, Kuzmo, Križevce, Turnišče, Gomilico, Žižke, Renkovce, Beltince, Veliko Polano, Dolnjo Bistrico, Dokležovje, Mursko Soboto, Radence, Gornjo Radgono, Očeslavce, Sv. Jurij ob Ščavnici in Sv. Tomaž. V začetku so locirali in sistematizirali že uveljavljene kulturne in naravne znamenitosti, ob teh pa na ‘zemljevid doživetij’ umestili tudi kotičke v svojih lokalnih okoljih, ki jih sami občutijo kot ‘svoje’. Včasih je šlo pri tem za ‘igrišče, na katerem se v ‘normalnejših’ obdobjih dobivajo s prijatelji’, za obalo Mure, ‘kamor greš, ko moraš kaj razmisliti,’ ali za ‘močvirje sredi gozda, ki se zdi kot vhod v fantazijski svet’. V nadaljevanju so se dijaki posvetili izdelavi raziskovalnih nalog na izbrane teme, s čimer so poglobili svoje znanje o domačih okoljih in razkrili množico zgodb, ki imajo ogromen potencial na področju varne in trajnostne oblike turizma, kakršna bo aktualna v obdobju med epidemijo in po njej. Svojih krajev niso raziskovali zgolj s pomočjo virov in literature, pač pa so skozi intervjuje z domačini odkrivali tudi pozabljene oz. manj znane dimenzije prostora. V bogatem naboru so se znašle zgodbe o prečkanju meja skozi čas in migracijah nasploh, o medsebojni solidarnosti, o kupinarjih in njihovih poteh, o kulinariki, o tradicionalnem liku pozvačina, o manjšinah v Prekmurju, o znova aktualnih slamnatih strehah in še o mnogočem. Pri tem so bili mladi zelo iznajdljivi in se poslužili mnogih sredstev komunikacije, saj so se raziskave odvijale v času, v katerem medsebojni stiki niso bili zaželjeni. V nadaljevanju bomo zgodbe in izkušnje prostora sistematizirali in z njimi oblikovali Itinerarij mladih pomurskih vodnikov, za katerega upamo, da bo zaživel že v letu 2021. Razvili bomo tudi logotip, vizualno celostno podobo, spletno stran in prisotnost na spletnih družbenih omrežjih. Osvajali bomo znanja iz področij vsebinskega in vizualnega oblikovanja ponudbe doživetij, trženja in povezovanja v lokalnih okoljih, tako s ponudniki kot tudi z agencijami in odločevalci.

Skozi aktivnosti projekta želimo skupaj z mladimi ustvariti priložnosti, da ozavestijo vrednote lastnih lokalnih okolij in hkrati razvijejo lastne potenciale znotraj panoge turizma. Nova realnost’ se namreč zdi primerna za aktivacijo potencialov obrobnih podeželskih regij v smeri ‘zelene prihodnosti turizma’. Zaradi razpršenosti in obrobnosti imajo regije, ki so bile doslej turistično zapostavljene, nedvomno prednost pred destinacijami množičnega turizma. Skozi delavnice tako raziskujemo, kako predstavljati Pomurje na kreativen način, ki bo za obiskovalce privlačen in poučen, hkrati pa mlade spodbuditi, da skozi projekt postanejo lokalni vodniki in s tem aktivirajo lokalni potencial na področju odgovornega turizma.

Če se boste naslednje poletje torej mudili na zgoraj omenjenih krajih, ne pozabite povprašati po ponudbi mladih lokalnih vodnikov. Presenečeni boste, koliko zanimivih zgodb, kotičkov, izdelkov in dogodivščin se skriva v Pomurju, ko ga doživljate skozi oči mladih.