23. aprila, na svetovni dan knjige, smo na šoli pripravili otvoritev naše knjigobežnice. Melita in Lara sta nam v kratkem predstavili pomen te pridobitve. V svojem nagovoru sta nas spodbudili, da odkrijemo užitke branja in pridobimo spoštovanje do tistih, ki so s svojimi avtorskimi deli pripomogli h kulturnem napredku človeštva. S takšno poslanico je povezan tudi svetovni dan knjige, ki ga je razglasil Unesco leta 1995. Praznik je tesno povezan s književnostjo: tega dne leta 1616 sta umrla znamenita književnika: Miguel de Cervantes in William Shakespeare.
Ni naključje, da smo se predstavniki posameznih razredov zbrali na naši priljubljeni točki oziroma prostoru, ki je namenjen sprostitvi in druženju. Prav tukaj je nameščena knjigobežnica, ki nam bo ponujala kakšno knjigo ali revijo. Nastala je v želji, da bi prebrane zgodbe delili z drugimi.
Živimo v dobi interneta in pametnih telefonov, kjer vsakodnevno prebiramo kratke novice, si ogledujemo video posnetke, skratka površinsko spremljamo objave in izgubljamo koncentracijo in fokus. Branje knjig pa na naše možgane in splošno počutje vpliva drugače.
Ko beremo knjige, si morajo naši možgani zapomniti veliko stvari – imena knjižnih junakov, zaplet zgodbe, kraje, zaporedja dogodkov ipd. In več knjig kot preberemo, bolj bomo izurili svoj spomin.
Seveda pa branje zmanjšuje tudi občutek osamljenosti. Znamenite so besede Ernesta Hemingwayja: “Noben prijatelj ni tako zvest kakor knjiga,” kar še kako drži, saj ob družbi knjige nismo nikoli zares sami. Če se človek potopi v zanimivo zgodbo, vsi knjižni junaki postanejo del njegove sedanjosti, kar vzbuja prijetne občutke. Knjig in zgodb, ki jih še nismo prebrali, pa ne bo nikoli zmanjkalo.
Upamo, da bomo vedno bolj posegali po knjigah, ki nam bodo na razpolago, in da bo ta kotiček res služil svojemu namenu.
