V naslednjih dneh se spominjamo dogodkov iz časa reformacije, ki so pomembno vplivali na naš kulturni razvoj. Reformacija je versko, kulturno in politično gibanje v 16. stoletju, katerega cilj je bil preureditev Cerkve.
Glavni začetnik je nemški katoliški duhovnik Martin Luther, ki je 31. oktobra 1517 na vrata cerkve v nemškem mestu Wittenberg pribil liste s 95 tezami. Luther je med drugim zahteval, da naj vsak vernik bere Sveto pismo v svojem maternem jeziku. Ta zahteva je pomembno vplivala na razvoj književnosti v ljudskih jezikih, med drugim tudi na slovensko književnost. V obdobju reformacije so se pojavile prve slovenske knjige. Leta 1550 je protestant Primož Trubar izdal Abecednik in Katekizem. Pomembni deli sta tudi Bohoričeva slovnica Zimske urice in Kreljeva Otročja biblija. Najpomembnejše besedilo slovenske reformacije je prevod Svetega pisma, delo Jurija Dalmatina.
Ker se slovenski jezik v obdobju reformacije pojavi v tiskanih knjigah, postane knjižni. Prvi knjigi je Trubar napisal v gotici. Leta 1555 ju je izdal še enkrat, tokrat v pisavi, ki jo je sam priredil po humanistični latinici in jo priporočil tudi drugim protestantom. To pisavo sta izpopolnila Sebastijan Krelj in Adam Bohorič, po katerem je tudi dobila ime bohoričica. Med Slovenci je ostala v rabi vse do sredine 19. stoletja, ko jo je nadomestila gajica.
Pomen reformacije je bil velik, saj se je spremenil odnos do slovenskega jezika. Po zaslugi delovanja slovenskih protestantov so Slovenci v kulturnem razvoju dohiteli druge evropske narode.
Ob tej priložnosti prilagamo test, v katerem lahko dijaki preizkusite svoje znanje o reformaciji.
Obeležujemo pa tudi dan spomina na mrtve, in sicer se spomnjamo vseh tistih, ki jih ni več med nami.
V ponedeljek, 7. 11. 2022, bomo nadaljevali šolske obveznosti. Skupne govorilne ure pa bodo v četrtek, 10. novembra 2022, ob 16. uri.
Nedavni komentarji