logo
PRIJAVA

ENODNEVNA EKSKURZIJA V OKVIRU MEDNARODNEGA PROJEKTA PREHISTORY ADVENTURE

V torek, 30. 6. 2020 smo se odpravili na enodnevno strokovno ekskurzijo, ki so jo pripravili dijaki 4.Tb razreda SŠGT Radenci v okviru maturitetne naloge z naslovom Potovanje skozi čas »Od kamna do železa«, v sodelovanju z občino Radenci. Ogled smo začeli na novo urejenem platoju pred pošto in banko. Tu se nahaja Prazgodovinski plato s časovnim trakom in šest peščenjakov, ki so razdeljeni na kameno dobo in dobo kovin. V postavitvi izstopa model glajene kamnite sekire iz mlajše kamene dobe. To je sekira (4.000 let pr. n. št.), ki so jo našli v Mirovi gramoznici v občini Radenci. Dolga je 11,8 cm, široka 4,5 cm in debeline do 5,5 cm.

Na samem platoju je  postavljena tudi povečana glinena steklenica, ki predstavlja steklenico, v katero so v Radencih napolnili prvo slatino in material iz prazgodovine, iz katerega so izdelovali lončevino. Po predstavitvi smo se odpravili v Zdraviliški park in se za trenutek ustavili pri kapelici sv. Ane, katero je leta 1895 postavila  Ana Henn, vdova Karla Henna. Pod kapelico pa se nahaja grobnica družine Wieltsching – Höhn.

Pot smo nadaljevali do zdravilnega vrelca, ki je bila naša druga točka ogleda. Tukaj smo videli in slišali ”samega” Karla Henna, ki se je po 151 letih vrnil in ugotovil, da njegov vrelec še vedno deluje. Predstavil nam je zgodbo, kako je leta 1833 kot študent medicine vzel vzorec slatine in jo na Dunaju preučil. Ugotovil je, da ima voda veliko zdravilnih sestavin, torej  je zdravilna. Leta 1865 je zakupil zemljišče in leta 1869 napolnil prve glinene steklenice slatine.

Ker se na tematski učni poti ves čas prepletata dediščina zdraviliškega turizma z dediščino obdobij prazgodovine, smo bili na tej točki  seznanjeni z mlajšo kameno in bakreno dobo. V mlajši kameni dobi so ljudje že gradili naselbine. Razvila sta se poljedelstvo in živinoreja ter lončarska obrt. Izdelovali so tkanine iz rastlinskih in živalskih vlaken. V času bakrene dobe so iz bakrove rude pridobivali baker, katerega so talili in ulivali v kamnite ali keramične kalupe. Tudi streha vrelčevega paviljona je iz bakra.

Naša tretja ogledna točka učne poti je bil bronasti spomenik Tri gracije. Bron je zlitina bakra in kositra. V času bronaste dobe je bron postal priljubljen material za izdelavo orodja, orožja in tudi nakita. Razvije se menjalna trgovina, nastale pa so prve premoženjske ter družbene razlike med ljudmi. Obdobje je znano tudi kot kultura žarnih grobov.

Zgodovina spomenika oz. fontane Tri gracije pa sega v leto 1969, ko so ga postavili ob 100. obletnici delovanja Radenske. Ta ponazarja tri najpomembnejše vrelce Radenske mineralne vode, Tri gracije pa boginjo ljubezni iz rimske mitologije. Na tej točki je Karl Henn ”dokončal” svojo zgodbo. Povedal nam je, da je še uspel zgraditi zaprto kopališče. Zaradi njegove bolezni in prehitre smrti je njegovo delo nadaljeval sin Roman Alexander Henn. Zgradil je sobe za goste, kopalne kabine in izdelal načrt za zdraviliški park. Leta 1882 je odprl zdravilišče in takrat pridejo tudi prvi gostje.

Na zadnji, četrti tematski točki smo spoznali vrelec za CO2 kopel, ki se nahaja tik ob reki Muri na območju NATURA 2000. Vrelec ima visoko vsebnost železa in naravnega ogljikovega dioksida. Tukaj je bila tudi predstavitev železne dobe. V tem obdobju so prebivalci poznali in kovali denar ter ustanavljali prve mestne naselbine. Poljedelstvo so dopolnjevali z živinorejo, pri izdelavi lončevine pa so si pomagali z lončarskim vretenom.

Po vodenem ogledu smo se odpravili v Dijaški dom SŠGT Radenci, kjer smo opravili malico. Našo ekskurzijo smo nadaljevali z  vožnjo do Zreč. Vožnja je hitro minila, saj so nas dijaki seznanili s pomembnimi arheološkimi najdbami po Sloveniji, pripravili pa so tudi kratki kviz z nagrado.

V Zrečah smo se najprej ustavili v Hotelu Atrij. V dvorani hotela smo prisluhnili predstavitvi jame Vindija, ki se nahaja v Donji Voći. Je eno najpomembnejših arheoloških ter paleontoloških najdišč na Hrvaškem, kjer so našli ostanke neandertalcev. Po predstavitvi smo si pogledali dva filma: Legendo o srečnem hribu in Tisočletje Brinjeve gore. V dvorani so bili razstavljeni tudi panoji s predstavitvijo arheoloških najdb na Brinjevi gori. V istem prostoru je bila razstava izdelkov slik, sekir ipd., ki so nastali v okviru delavnic s strani občine Radenci. Lokalna vodnica nam je v hotelu predstavila še stalno razstavo keltskih izkopanin z Brinjeve gore, kjer med najdbami izstopata kamnito kladivo in bronasta figurica vepra.

Po predstavitvi smo se odpeljali do Hrama Zimrajh na Brinjevi gori. Od tu smo se peš z lokalno vodnico odpravili po arheološki poti, ki je označena z informacijskimi tablami. Vodnica nas je na tematski poti seznanila z arheološkimi najdbami in poselitvijo na Brinjevi gori nekoč. Med potjo smo se ustavili pri romarski cerkvi sv. Matere Božje in cerkvi sv. Neže. Na zadnji točki ogleda se nam je pridružil arheolog Matija Črešnjar, ki nam je predstavil aktivnosti, ki se odvijajo v okviru projekta Prehistory Adventure, predstavil pa nam je tudi rezultate raziskave, ki jih je v 50. in 60. letih 20. stoletja opravil arheolog Stanko Pahič.

Ekskurzijo smo zaključili z zasluženim poznim kosilom. 

Comments are closed.